Sporočilo za javnost – povzetek javnega posveta “Kje je meja?”

Posted: 02/03/2012 by anusdomini in Refleksije
Tags: ,

 

Javni posvet z naslovom »Kje je meja?«, ki je potekal v sredo, 29. februarja, ob 17.uri v Gledališki dvorani Vetrinjskega dvora, je razgrnil protislovja evropskih politik preseljevanja, sodobnih mehanizmov socialnega izključevanja ter (ne)uspešnost implementacije konkretnega primera preselitve osmih beguncev iz Somalije in Sudana v Integracijsko hišo v Mariboru v okviru »pilotnega projekta« EUREMA

 

Na posvetu je sodelovalo devet raziskovalcev in strokovnjakov: Tomaž Gregorc (Urbane brazde), Sonja Gole Ašanin (Ministrstvo za notranje zadeve), Danica Jevšovar (UE Maribor), Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže, MISC Infopeka), Lana Zdravković (Mirovni inštitut), Miha Nabergoj (PIC), Renata Petek (ZRSZ Maribor), Franci Zlatar (Slovenska filantropija) in Danijela Tamše (aktivistka).

 

Na posvetu, ki ga je povezovala vodja programskega sklopa Urbane brazde Marta Gregorčič, so zgoraj navedeni gostje predstavili svoj pogled na dve izhodiščni tezi Tomaža Gregorca, raziskovalca Aktiva Rizom, ki deluje v sklopu Urbanih brazd:

Sodobne politike migracij postajajo sodobni instrumenti družbenega vključevanja/izključevanja: po eni strani sodobne politike migracij za potencialne – ekonomsko premožnejše – migrante razvijajo strategije »vabljenja« s ciljem vključevanja na evropski trg dela, po drugi strani pa prihaja do porasta nadzora nad t.i. zunanjimi mejami Evrope, s čimer se pod krinko »varnosti« in »upravljanja« migracij zaostrujejo azilne in vizumske politike, naš skupni evropski prostor pa se spreminja v trdnjavo.

Izvajanje pilotnega projekta preselitve osmih prebežnikov (državljanov Somalije in Sudana) z Malte v Maribor – EUREMA[1] – je skozi sistematično terensko delo spremljal in raziskoval Aktiv Rizom (raziskovalci Urbanih brazd) ter na ravni vsakodnevne integracije preseljenih prebežnikov v Maribor ugotovil sistemske pomanjkljivosti, ki vključujejo (1) zavajajoče obljube nosilcev projekta o možnostih boljšega življenja ter osebne prosperitete, (2) nezadostno informiranost in pripravljenost javnih institucij kot nosilk integracije na reševanje konkretnih življenjskih situacij prebežnikov, (3) porajanje sistemskih latentno-diskriminatornih praks javnih institucij v odnosu do prebežnikov, posebno v uradnih postopkih in v absurdnih birokratskih zahtevah.

 

Prisotni raziskovalci in strokovnjaki so osvetlili svoj pogled na predstavljeno tematiko.

Sonja Gole Ašanin z ministrstva za notranje zadeve je poudarila, da je na operativni ravni sicer relokacija beguncev z Malte v Slovenijo potekala gladko, vendar pa v postopku odločanja beguncev o selitvi Mednarodna organizacija za migracije tem ni podala pravilnih informacij o življenju v Sloveniji in je zato prišlo do razkoraka med pričakovanji beguncev in zdajšnjo realnostjo življenja v Mariboru. Gole Ašaninova k temu dodaja, da bi zato v prihodnje pri tovrstnih programih selitve beguncev morala biti prisotna oseba z ministrstva, ki bi beguncem podala natančnejše informacije o življenju v Sloveniji. Poudarila je tudi pomen vloge nevladnih organizacij pri izvajanju integracije prebežnikov.

Urška Breznik iz Pekarne magdalenske mreže, MISC Infopeka, je kot predstavnica nevladnega sektorja poudarila pomen nevladnega sektorja na področju integracije migrantov ter izpostavila kritiko sterilne in toge državne podpore tovrstnim programom. Nevladni sektor načeloma vstopa v situacijo takrat, ko država in njeni organi zatajijo. Sporadična pomoč nevladnega sektorja pri nastalih problemih migrantov pa po mnenju Breznikove le vzdržuje status quo, zato bi bilo potrebno nevladnemu sektorju omogočiti izvajanje bolj kontinuiranih oblik polnomočenja migrantov in beguncev – torej programov, ki bi lahko strukturno spreminjali situacijo in ne le gasili posamezne požare, ki se prepogosto pojavljajo.

Lana Zdravković, raziskovalka iz Mirovnega inštituta je poudarila, da je politika Evropske unije restriktivna ter da uspeh te restriktivnosti terja žrtve v obliki družbenega izključevanja ter s tem ustvarja hermetično zaprto skupnost, ki ljudi v iskanju boljšega življenja spreminja v t.i. ilegalce. Takšno razumevanje politično-družbene skupnosti pa ustvarja več razredov pripadnosti in državljanstva, zato bi bilo potrebno rahljati koncepte nacije naroda in državljanstva, da bi v tej relativizaciji prišli do novih rešitev. Zdravkovićeva je ob tem v skladu z naslovom posveta »Kje je meja?« poudarila, da ljudje pod restriktivnimi politikami gibanja ves čas živijo na meji, še posebno državljani t.i. tretjih držav, ki se lahko gibljejo le kot delovna sila oziroma blago, ne pa tudi kot posamezniki.

Miha Nabergoj, pravni svetovalec iz PIC, je v kontekstu pilotnega projekta EUREMA in preseljenih somalskih beguncev dejal, da se Somalija sooča z brezvladjem, v katerem državne institucije ne delujejo. Zato je nesmiselno, da v Evropi begunci vedno znova trčijo ob zahtevo za predložitev dokumentov ob vsakršnem urejanju njihove življenjske situacije.

Nabergoj je ob tem poudaril še eno stališče, ki razkriva problematičen razkorak med prosilci za azil in begunci, ko gre za dostopnost pravne pomoči enim in drugim. Prosilci za azil imajo namreč veliko bolj zagotovljeno pravno pomoč kot osebe, ki dobijo status begunca. Glede na to, da se osebe, ki izvajajo to pravno pomoč imenujejo »svetovalci za begunce«, je absurdno dejstvo, da prosilec za azil izgubi svojega »svetovalca za begunce« v trenutku, ko postane begunec. Ob tem pa se v praksi poraja velika potreba po brezplačni pravni pomoči prav za begunce, ki začenjajo novo življenje z vsemi birokratskimi preprekami, ki sodijo zraven.

Renata Petek, vodja urada za delo (ZRSZ Maribor), je poudarila, da so begunci v sklopu pilotnega projekta EUREMA sicer imeli na voljo intenzivni trimesečni integracijski paket, vendar pa so bili po teh začetnih treh mesecih preseljeni begunci dejansko izgubljeni. Petkova je poudarila potrebo po bolj premišljenih in postopnih preselitvah ter težo mehanizmov, ki zavirajo integracijo beguncev v novo okolje. Prav tako je opozorila, da trimesečno intenzivno izvajanje integracijskega paketa ni dovolj, da je nemogoče pričakovati, da bi se begunci po treh mesecih lahko integrirali v novo okolje brez dodatne podpore, socialnih mrež in drugih oblik sodelovanja.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropija je dejal, da je ministrstvo za notranje zadeve sicer izvedlo določene korake, vendar pa se sam projekt ni izkazal za dovolj dobrega, da bi lahko deloval učinkovito. Kar se tiče Slovenije in možnosti za integracijo, pa Zlatar meni, da je to izjemno nepripravljeno polje za begunce tako na sistemski ravni kot med širšo javnostjo, saj v slovenskem prostoru še vedno obstajajo močni predsodki do integracije priseljencev.

Danica Jevšovar, predstavnica oddelka za javni red in tujce UE Maribor, je k vsemu povedanemu dodala, da na referatu za tujce nimajo težav s tujci.

Danijela Tamše je v aktivističnem tonu poudarila, da meja »našega sveta« ni več zgolj na robu, na Schengenu, ampak je začrtana v srcu vsakega mesta in vsake družbe.

 

Ker sta dve ključni osebi pri izvajanju, koordiniranju in odgovornosti pilotnega projekta Eurema v RS, direktorica direktorata za migracije in integracijo Nina Gregori in Igor Bratuša, referent v Integracijski hiši v Mariboru, udeležbo na posvetu v zadnjem trenutku odpovedala, smo lahko še naprej upravičeno zaskrbljeni nad interesom ministrstva za notranje zadeve za aktivno reševanje sistemskih problemov, ki so se pokazali pri izvajanju Eureme.

 

Široko razpravo, ki jo je ponudilo omizje in kasneje še občinstvo, je Tomaž Gregorc strnil s štirimi konkretnimi predlogi ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razrešiti določene sistemske zagate beguncev v Sloveniji:

  1. Nemudoma priskrbeti ustrezne tolmače (somalijskega, sudanskega ali arabskega jezika) za pomoč pri komuniciranju z relevantnimi javnimi institucijami in razumevanju uradnih dokumentov.
  2. Nemudoma zagotoviti pogoje, da se v specifičnih primerih zagotovi izjeme v upravnih postopkih za:
  • brezplačen vpis na univerzo,
  • zamenjavo vozniškega dovoljenja,
  • postopek razveze zakonske zveze.
  1. Z Zavodom RS za zaposlovanje poiskati primerne zaposlitve, ki jih begunci lahko opravljajo brez »popolnega« znanja slovenskega jezika ali brez znanja slovenskega jezika. Oziroma poskrbeti, da se begunci lahko vključijo v programe usposabljanja.
  2. Poskrbeti, da bodo osebe s statusom begunca imele možnost zaprositi za neprofitna stanovanja.

 

This slideshow requires JavaScript.

 

 


[1] (Intra-EU Relocation of Refugees from Malta ali Znotraj-evropske preselitve beguncev z Malte); pilotni projekt »delitve bremen« je potekal v Sloveniji pod okriljem ministrstva za pravosodje in notranje zadeve z Malte v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije ob pomoči Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s